| VRSTA GRADIVA | analitična raven (sestavni del), tekstovno gradivo, tiskano, 1.01 - izvirni znanstveni članek |
| DRŽAVA IZIDA | Slovenija |
| LETO IZIDA | 2016 |
| JEZIK BESEDILA/IZVIRNIKA | slovenski |
| PISAVA | latinica |
| DELO IMA | publikacija ni ilustrirana |
| AVTOR | Žunkovič, Igor - avtor |
| NASLOV | Ali je nevroznanost rešila humanistiko? : revizija razmerja med nevroznanostjo in literarno vedo pet let kasneje |
| V PUBLIKACIJI | Jezik in slovstvo. - ISSN 0021-6933. - ǂLetn. ǂ61, ǂšt. ǂ1 (2016), str. 101-112, 121. |
| KRATKA VSEBINA | Patricija Cohen je že leta 2010 v svojem odmevnem članku v The New York Times izrazila misel, da prihodnost humanistike leži v nevroznanosti. Napredek tehnik merjenja možganske aktivnosti tudi literarni vedi omogoča doslej neslutene možnosti raziskovanja. A razmerje med nevroznanostjo in literarno vedo ni preprosto in enoznačno. Po petih letih od tega znamenitega razglasa Patricie Cohen jezato potrebna revizija možnosti nevroznanstvenega proučevanja literature. Pričujoči članek analizira razmerje med nevroznanstvenimi in drugimi znanstvenimi pristopi k literaturi in ugotavlja, kakšne nevroznanstvene raziskave literature so bile doslej izvedene ter kakšne so potencialne možnosti uporabe nevroznansvetnih metod za proučevanje literarne recepcije.S tem po eni strani zrelativiziramo navdušenje nekaterih literarnih teoretikov nad nevroznanostjo, po drugi strani pa odpiramo perspektive uspešnega interdisciplinarnega sodelovanja literarne vede in nevroznanosti.// In her widely cited article, published by The New York Times in 2010, Patricia Cohen proposed the notion of the neuroscientific future of the humanities. The development of neurometric techniques opened a new and unexpected horizon of literary research, especially wirh regard to new opportunities for literary response studies. Five years later, there is a need to revise these new approaches. This article examines neuroscientific approaches to literature, analysing the kind of neuroscientific research that has been conducted so far and exploring other research opportunities that emerge within the realm of neuroscientific methodology. Thus we relativise the claim that neuroscience is the savior of humanities and explore perspectives of the relationship between neuroscience and literature. |
| OPOMBE | Bibliografija: str. 111-112 // Povzetek ; Abstract: Has neuroscience saved humanities? A review of the relationship between neuroscience and literary studies five years later |
| OSTALI NASLOVI | Ali je nevroznanost rešila humanistiko // ǂA ǂreview of the relationship between neuroscience and literary studies five years later |
| PREDMETNE OZNAKE | // književnost // znanost // kognitivna literarna veda // nevroznanost // nevrofenomenologija // recepcijska teorija // literarna recepcija // branje // literarno izkustvo |
| UDK | 82.0:612.82, 028:616.8:159.95 |
| DRUGE KLASIFIKACIJE | 6-200 FRASCATI |