| VRSTA GRADIVA | analitična raven (sestavni del), tekstovno gradivo, tiskano, 1.01 - izvirni znanstveni članek |
| DRŽAVA IZIDA | Slovenija |
| LETO IZIDA | 2012 |
| JEZIK BESEDILA/IZVIRNIKA | angleški |
| PISAVA | latinica |
| AVTOR | Kunelius, Risto - avtor |
| ODGOVORNOST | Reunanen, Esa - avtor |
| NASLOV | ǂThe ǂmedium of the media : journalism, politics, and the theory of "mediatisation" |
| V PUBLIKACIJI | Javnost. - ISSN 1318-3222.. - ǂVol. ǂ19, ǂno.ǂ4 (dec. 2012), str. 5-24, 111. |
| KRATKA VSEBINA | In academic and popular discourse, the power of media in current globalised and "postdemocratic" societies is often discussed with the notion of "mediatisation". It suggests, for example, that media institutions are increasingly influential because they dictate the way issues are framed for public discussion. Consequently, other institutional actors (in politics, science, religion) have had to internalise a "media logic" in order to sustaintheir power and legitimate their actions. Recent studies of mediatisation largely ignore Jürgen Habermasʼ early use of the term "mediatization" in order to analyse the relationship between system imperatives and lifeworlds. While at first thisuse may seem distant to recentconcerns, a return to Habermas can enhance the theorising of mediatisation and media power in two ways. First, by underscoring the importance of a system-theoretic vocabulary it helps to unpack the notion of "media logic" and narrow down the specific power resource of the media (i.e. what is the "medium" of the media). Second, by articulating a fundamental criticism of system-theoretic vocabulary it opens a normative perspective for an evaluation of the mediaʼs democratic function (i.e. the ŽqualityŽ of mediatisation). This essay highlights, elaborates and illustrates each of these potential contributions by lookingat journalism research in general anddrawing on a recent empirical study onthe mediatisation of political decisionmaking in Finland. // V akademskih in popularnih razpravah se moč medijev v sedanjih globaliziranih in "postdemokratičnih" družbah pogosto povezuje s pojmom "mediatizacija". Medijske institucije naj bi bile čedalje bolj vplivne, ker narekujejo, kakose uokvirjajo teme za javno razpravo. Zaradi tega so morali drugi institucionalni akterji (v politiki, znanosti, veri) ponotranjiti "medijskologiko", da bi ohranili svojo moč in legitimirali svoja dejanja. Sodobne raziskave mediatizacije pri proučevanju odnosa med sistemskimi imperativi in svetovi življenja praviloma ne upoštevajo zgodnje rabe termina "mediatizacija" Jürgena Habermasa. Čeprav se sprva dozdeva, da je takšna raba termina daleč od sodobnih ukvarjanj s problemom, lahko vrnitev k Habermasu spodbudi teoretiziranje o mediatizaciji in moči medijev v dveh pogledih. Prvič, s poudarjanjem pomembnosti sistemsko-teoretskega besednjaka pripomore kizostritvi predstave o "medijski logiki" in omejevanju določenih virov moči medijev (npr. kaj je "medij" medijev). Drugič, z artikulacijo temeljne kritike sistemsko-teoretskega besednjaka odpira normativni pogled na vrednotenje demokratične funkcije medijev (npr."kakovosti" mediatizacije). Razprava osvetljuje in razčlenjuje omenjena možna prispevka s primeri iz raziskovanja novinarstva nasploh in posebej naFinskem. |
| OPOMBE | Bibliografija: str. 22-24 // Abstract ; Povzetek |
| ELEKTRONLOKACIJA/DOSTOP | Dostopno tudi na: http://javnost-thepublic.org/issue/2012/4/ |
| OSTALI NASLOVI | Medij medijev: novinarstvo, politika in teorija "mediatizacije" |
| PREDMETNE OZNAKE | // množični mediji // novinarstvo // javno obveščanje // družbena moč |
| UDK | 070.1:316.462 |