Skip Navigation Linksdomov > napredno iskanje > rezultati > izpis
Zapis SUTRS

VRSTA GRADIVAanalitična raven (sestavni del), tekstovno gradivo, tiskano, 1.02 - pregledni znanstveni članek
DRŽAVA IZIDASlovenija
LETO IZIDA2011
JEZIK BESEDILA/IZVIRNIKAslovenski
PISAVAlatinica
DELO IMApublikacija ni ilustrirana
AVTORGabrič, Aleš - avtor
NASLOVBranje od razvedrila elite do splošne dobrine
V PUBLIKACIJIa-bhixxxxxxxxxxxxxxxx.. - ǂLetn. ǂ55, ǂšt. ǂ4 (dec. 2011), str. 49-67.
KRATKA VSEBINANamen: avtor v prispevku obravnava bralne navade na Slovenskem od 19. stoletja, ko je bilo še veliko ljudi nepismenih, do splošne pismenosti in široke dostopnosti knjig v času potrošništva. Pri tem oriše vpliv naraščanja pismenosti, knjižne ponudbe inmreže knjižnic na bralne navade. Metodologija/pristop: pri analizi se je avtor naslanjal na spomine posameznikov, na poročila društvenih zvez, ki soorganizirala knjižnice, in prva znana objavljena poročila o tem, po katerihso bralci najraje posegali. Rezultati: v obdobju Avstrije, ko je večina šolskega sistema delovala v nemškem jeziku, je prevladovalo branje v nemščini natisnjenih del, po izboljšanju knjižne ponudbe v obdobju prve Jugoslavije pa so glavnino del bralci že prebirali v slovenskem jeziku. Do srede 20. stoletja so statistični podatki o branosti še sporadični in nezanesljivi, evidentirani in v prispevku navedeni podatki pa vseeno nakazujejo trende spreminjanja bralnih navad na Slovenskem. Omejitve raziskave: raziskava posega v čas, ko še niso bile opravljene resne statistične analize branosti, zato se je moral avtor omejiti na posamezne ohranjene drobce. Bolj podrobne analize o branosti na Slovenskem so začeli opravljati šele v sedemdesetih letih 20. stoletja. Izvirnost/uporabnost raziskave: v literaturi o branju na Slovenskem je bilo več pozornosti namenjene knjigi, knjižnicam, tiskarnam ali založnikom, manjše pa je bil deležen bralec. Prispevek nakazuje, kako bi lahko v bodoče analize uvrstilitudi ta pogled, pogled bralca. // Purpose: the author focuses on the reading habits in Slovenia from the 19th century, when many people were still illiterate, to the period of general literacy and wide availability of books in the time of consumer society. The author outlines how the reading habits were influenced by the expanding literacy, book supply, and library networks. Methodology/approach: the analysis is based on the memories of individual people, reports of library associations, and early published reports on most frequently read publications. Results: in the Austrian period the German language prevailed in education and book production. After the improvement of book supply in the period of the FirstYugoslavia books were mostly read in the Slovenian language. Until the middle of the 20th century the statistical data on reading habits is still sporadic and unreliable. Nevertheless, the data registered and referred to in the analysis points to the changing reading habits in Slovenia. Researchlimitations: the research explores the time when serious statistical analyses of reading habits were still non existent. Thus, the author had tolimit his work to individual fragments which have been preserved. The more detailed analyses on the reading habits in Slovenia only emerged in the 1970s. Originality/practical implications: in the literature dealing with the reading habits in Slovenia attention was mostly paid to books, libraries, as well as to printing or publishing houses, while the readers were not so important. However, this paper demonstrates how the future analyses could also take the aspect of the readers´ viewpoint into account.
OPOMBEBibliografija: str. 66-67 // Izvleček ; Abstract
ELEKTRONLOKACIJA/DOSTOPDostopno tudi na: http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/Izvodi/K1104/Gabric.pdf
PREDMETNE OZNAKE// branje // bralne navade // kulturna zgodovina // Slovenija // zgodovinski pregledi
UDK028(497.4)(091), 930.8

izvedba, lastnina in pravice: NUK 2010