| VRSTA GRADIVA | analitična raven (sestavni del), tekstovno gradivo, tiskano, 1.01 - izvirni znanstveni članek |
| DRŽAVA IZIDA | Slovenija |
| LETO IZIDA | 2009 |
| JEZIK BESEDILA/IZVIRNIKA | angleški |
| PISAVA | latinica |
| AVTOR | Maeseele, Pieter - avtor |
| NASLOV | NGOs and GMOs : ǂa ǂcase study in alternative science communication |
| V PUBLIKACIJI | Javnost. - ISSN 1318-3222. - ǂVol. ǂ16, ǂno.ǂ4 (dec. 2009), str. 55-72. |
| KRATKA VSEBINA | This article seeks to understand how and why we find local NGOs performing a role as alternative science communicators in the social conflict concerning agricultural biotechnology. First, a literature review points out that in the face of modernisation risks techno-scientific development has become contradictory, an evolution exemplified as well as driven by interdisciplinary antagonisms. This creates opportunities for a scientifi cally supported public critique of science and technology by new social movements. In addition, the commercialisation of science has brought forward a "science-industrial complex" united by economic interests in the promotion of biotechnology on the one hand, and has contributed to a practice of science communication using the logic of public relations and corporate communication on the other. Once institutional science communication becomes hard to distinguishfrom corporate communication, NGOs are found to contest and reframe scientific knowledge by aiming at instigating epistemic shifts in institutionalised scientific conceptions and discursive changes in the social values underlying science. Second, I report on the findings of six in-depth interviews with spokespersons for these NGOs, the aim being to achieve an understanding of how these NGOs make sense of their encounters with science in the GM debate and how they situate themselves in their roleas alternative science communicators. Finally, I conclude by making some recommendations for journalism in general and science journalism in particular. // Članek poskuša pojasniti, kako in zakaj smo našli lokalne nevladne organizacije, ki opravljajo vlogo alternativnih komunikatorji znanosti v družbenih konfliktih glede kmetijske biotehnologije. Prvič, pregled literature kaže, da je ob tveganjih modernizacije postal tehno-znanstveni razvoj protisloven, kar se kaže v interdisciplinarnih nasprotjih, ki tudi sprožajo ta protislovja. To ustvarja priložnosti za znanstveno podprto javno kritiko znanosti in tehnologije v novih družbenih gibanjih. Poleg tega je komercializacija znanosti na eni strani prinesla "znanstveno-industrijski kompleks", ki ga združujejo gospodarski interesi za promocijo biotehnologije, in na drugi strani prispevala k praksi komuniciranja znanosti, ki uporablja logiko odnosov z javnostmi in komuniciranja podjetij. Ko je težko razlikovati institucionalno komuniciranje znanosti od poslovnega komuniciranja, nevladne organizacije spodbijajo in preokvirjajo znanstvena spoznanja, da bi spodbudile epistemološke premike v institucionaliziranih znanstvenih pojmovanjih ter diskurzivne spremembe družbenih vrednot, iz katerih izhaja znanost. Drugič,članek poroča o ugotovitvah šestih poglobljenih intervjujev z govorci nevladnih organizacij, katerih cilj je pojasniti, kako nevladne organizacije razumejo svoje soočenje z znanostjo v razpravi o gensko spremenjenih organizmih in kako so se postavile v vlogo alternativnih komunikatorjev znanosti. V zaključku članka je nekaj priporočil za novinarstvo nasploh in zlasti za novinarstvo o znanosti posebej. |
| OPOMBE | Bibliografija: str. 71-72 // Povzetek |
| ELEKTRONLOKACIJA/DOSTOP | Dostopno tudi na: http://www.javnost-thepublic.org/issue/2009/4/ |
| OSTALI NASLOVI | Nevladne organizacije in gensko spremenjeni organizmi: študija primera alternativnega komuniciranja znanosti |
| PREDMETNE OZNAKE | // znanstveno raziskovanje // gensko spremenjeni organizmi // družbeni konflikti // javnost // odnosi z javnostmi // nevladne organizacije // komuniciranje // javno obveščanje // informiranje |
| UDK | 659.3:316.485.6, 316.485.6:604.6, 061.2:659.3 |