| KRATKA VSEBINA | Prikazujemo izsledke več raziskav s področja vsebinskega opisa leposlovja, ki so bile opravljene od leta 2002 do leta 2013 na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Razloga za te raziskave sta bila dva: 1) relativna zanemarjenost vsebinskega opisa leposlovja v primerjavi z vsebinskim opisom strokovnega gradiva in 2) želja po oblikovanju smernic zaenotnejši in doslednejši vsebinski opis v slovenskih knjižničnih katalogih.Raziskave tiskanih in spletnih publikacij, ki so jih izvedli avtorica in več njenih študentov, so pokazale, da založniki, knjižničarji, literarni kritiki in tisti bralci, ki dela berejo za razvedrilo in iz veselja, romaneopisujejo s klasifikacijskimi oznakami, predmetnimi ali tem podobnimi oznakami (ang. tag) in krajšimi ali daljšimi besedilnimi opisi. Vse štiri uporabniške skupine v svoje opise vključujejo atribute, ki se nanašajo na delo, avtorja, pa tudi na bralca in druge vidike, ne nujno povezane z delomsamim. Najpogosteje vključujejo naslednje podatke: 1) zgodbo; opisujejo jo z dogodki, okoliščinami, s krajem in časom dogajanja ter z literarnimi osebami, njihovim poklicem in vlogo v dogajanju; 2) avtorja; 3) doživetje ob branju in 4) oceno. To so tudi predlagane smernice za enotno in bogatejše vsebinsko opisovanje leposlovja. Kot kažejo rezultati, je namreč v vzajemnem katalogu kar dve tretjini zapisov za leposlovje opremljenih le z vrstilcem UDK, kar za uporabnike ni primeren podatek. Ob upoštevanju predlaganih smernic bi postopek vsebinskega označevanja potekal lažje in rezultati bi omogočili zanesljivejši priklic podatkov iz katalogov in drugih podatkovnih zbirk. // Eleven years' research in subject description of fiction at the Department of Library and Information Science and Book Studies at the Faculty of Arts, University of Ljubljana is reviewed. This research was conducted by the author and her students. There were two basicmotives for this series of studies. Firstly, subject description of fictionis rather neglected in the Slovenian union catalogue. Results show that forabout two thirds of records for works of fiction subject description only consists in classification numbers. From users% point of view this is insufficient for retrieval. Secondly, the intention was to prepare guidelines, which could lead to a more consistent and uniform description of fiction in the Slovenian catalogue. Published and unpublished sources ofdata from libraries, publishers, literary critiques and people who read forpleasure were analysed. These four user groups describe fiction with classification numbers, subject headings or tags, and by writing texts of different length. The four user groups include four attributes in their description: 1) the story is described with events, circumstances, place and time in which the story evolves, literary characters, their profession and role in the story; 2) the author; 3) reading experience, and 4) evaluation. These are also the proposed guidelines. It is hoped that the guidelines would help the cataloguer to perform subject description of fiction with less effort and more consistently. This would result in a richer subject description and enable better retrieval from the catalogues and other databases. |