| VRSTA GRADIVA | analitična raven (sestavni del), tekstovno gradivo, tiskano, 1.02 - pregledni znanstveni članek |
| DRŽAVA IZIDA | Slovenija |
| LETO IZIDA | 2013 |
| JEZIK BESEDILA/IZVIRNIKA | slovenski |
| PISAVA | latinica |
| DELO IMA | publikacija ni ilustrirana |
| AVTOR | Šolar, Renata - avtor |
| NASLOV | Načini in prednosti georeferenciranja knjižničnega gradiva = Methods and benefits of georeferencing library collections |
| V PUBLIKACIJI | Knjižnica. - ISSN 0023-2424. - 57, ǂ[št.] ǂ2/3 (okt. 2013), str. 127-150. |
| KRATKA VSEBINA | Namen: Z množično uporabo spletne kartografijein spletnih geolokacijskih storitev so se spremenili modeli iskanja, uporabniki zahtevajo drugačno predstavitev, navigacijo in vidike odkrivanjaknjižničnih enot, pri čemer je prostorsko iskanje s koordinatami v ozadju vsekakor ena od možnosti. Metodologija/pristop: Prispevek temelji na analizi in primerjavi elementov za formalno georeferenciranje v formatih MARC in metastandardih za prostorske podatke ISO 19115 in FGDC CSDMG ter registrov zemljepisnih imen za neformalno georeferenciranje, kot so register in protokol Aleksandrijske digitalne knjižnice, Gettyjev register zemljepisnih imen in GeoNames. Rezultati: Z današnjo tehnologijo bi povezovanje online knjižničnih katalogov z online registri za geografska imena in geografske pojavne oblike, splošnimi geslovniki, wikipedijami in drugimi viri podatkov lahko dramatično spremenilo ne samo geografsko informacijsko iskanje in dostop do kartografskih virov v knjižnicah, temvečtudi do knjižničnih virov nasploh. Omejitve raziskave: Omejeno število primerov, na kakšen način knjižnice izkoriščajo prednosti geografskih imen in geografskih kod v bibliografskih zapisih. Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati študije so uporabni pri razvoju knjižničarskih storitev, ki slonijo na georeferenciranju bibliografskih zapisov // Purpose: Wide use of web mapping and online geolocation services have changed search models and users requirements for presentation, navigation and access to library collections, wherein the spatial retrieval with coordinates in the background is certainly one of the options. Methodology/approach: The contribution is based on the analysis and comparison of elements for formal georeferencing in MARC formats and metastandards for spatial data ISO 19115 and FGDC CSDMG as well as gazetteers for geographical names such as ADL Gazetteer Protocol, ADL Gazetteer Content Standard, Getty Thesaurus of Geographic Names and GeoNames for informal georeferencing. Results: Todays technology allowing connection of online library catalogs with online registers for geographical names and geographical forms, the general subject headings, Wikipedia and other sources of information can dramatically change not onlythe geographical information search and access to cartographic materilas inlibraries, but also to library resources in general. Research limitation: Insufficient number of examples of how libraries take advantage of geographic names and geographic codes in bibliographic records. Originality/practical implications: Results of the study are useful for thedevelopment of library services based on georeferencing of bibliographic records. |
| OPOMBE | Besedilo v slov. // Bibliografija: str. 148-150 // Izvleček ; Abstract |
| PREDMETNE OZNAKE | // georeferenciranje // formalno georeferenciranje // kartografske zbirke // knjižnične zbirke // georeferencing // geospatial referencing // informal georeferencing // map collections // library collections |
| UDK | 025.176 |