| KRATKA VSEBINA | V članku je problematiziran koncept kakovosti visokega šolstva, ki je v obdobju, ko se v Evropi pojavljajo težnje k harmonizaciji evropskega visokošolskega prostora, še posebej aktualen. Pri tem avtorja opažata znaten idejni odmik v pristopu k izboljševanju kakovosti visokega šolstva od 80. let, ko se je ta koncept v Evropi začel uveljavljati, pa do danes. Skladno z idejo, da morajo biti univerze bolj tržno naravnane, je kakovost veljala za element konkurenčnosti univerz. Vsaj v začetku so okrog tega vprašanja potekale številne razprave, nanašajoč se tako na konceptualno opredelitev kakovosti kot na oblikovanje orodij, s katerimi bi bilo mogoče zviševati raven kakovosti na visokošolskih institucijah. Danes je problematiziranje kakovosti kot koncepta potisnjena v ozadje, veliko več pozornosti pa se namenja izjemno natančnemu opredeljevanju kazalcev, s katerimi naj bi preverjali kakovost visokošolskih institucij. Avtorja v svojem prispevku v ospredje postavita koncept kakovosti kot transformacije, kjer je izpostavljen učeči se kot avtonomen subjekt, izobraževalce pa se pri tem vzpodbuja k uporabi sodobnejših pedagoških pristopov in aktivnejše vloge pri razvoju kritičnosti in opolnomočenja učečih se. Obenem naj bi tudi opozarjali na ustrezna načela pri uvajanju bolonjske reforme in probematike, ki se ob tempojavljajo. Pri tem imata pomembno vlogo upravljanje visokošolskih institucij, predvsem pa upravljanje človeških virov znotraj teh. Ta disciplina je namreč pri vodenju visokošolskih institucij vse prepogosto prezrta, večji del prizadevanj se v glavnem usmerja v izboljševanje kakovosti v visokem šolstvu preko identificiranja meril, kazalcev in standardov kakovosti, s katerimi naj bi visokošolske institucije lažje dosegle cilje tako bolonjske prenove kot tudi ostalih tovrstnih teženj. To je opazno tako v Sloveniji kot tudi v evropskem visokošolskem prostoru. // The authors discuss the concept of the quality of higher education which is, at a time when Europe faces tendencies to harmonise the European highereducation area, particularly topical. There have been considerable deviations in perspectives on how to improve the quality of higher education since the 1980s, when the concept was implemented in Europe, until the present. At the forefront of the article lies the concept of quality as a transformation, which implies the learner as an autonomous subject. In this context, teachers are stimulated to use more contemporary pedagogical tools and to take an active role in the development of criticalthinking and empowerment of learners. Simultaneously they are obliged to search for adequate ways of implementing the Bologna process. In this process the role of management, especially human resource management in higher education institutions, is crucial. Nevertheless, this discipline isstill not emphasised enough within the higher education management processes. The majority of changes in the area of quality improvement are concentrated on the identification of measures, indexes and standards of quality to help higher education institutions satisfy the goals of the Bologna reform and other similar tensions. This is reflected in Slovenia aswell as in the European higher education area. |