Skip Navigation Linksdomov > napredno iskanje > rezultati > izpis
Zapis SUTRS

VRSTA GRADIVAanalitična raven (sestavni del), tekstovno gradivo, tiskano, 1.01 - izvirni znanstveni članek
DRŽAVA IZIDASlovenija
LETO IZIDA2007
JEZIK BESEDILA/IZVIRNIKAslovenski
PISAVAlatinica
AVTORTavčar, Lidija - avtor
NASLOVIzobraževanje v muzejih in galerijah : diskurzkot sredstvo za razumevanje zbirke in kataloga umetnin
V PUBLIKACIJIŠolsko polje. - ISSN 1581-6036. - ǂLetn. ǂ18, ǂšt. ǂ7/8 (zima 2007), str. 165-174.
KRATKA VSEBINANamen pričujočega članka je pokazati, da je koncept diskurza lahko ključ za rešitev problema, kako v izobraževalnem procesu (ki poteka bodisi v umetnostnih muzejih in galerijah bodisi v okviru umetnostne vzgoje v šolah), pojasniti učencem, kaj so bistvene značilnosti zbirke in kataloga umetnin. Stoichita, ki pojmuje zbirko kot specifično vrsto diskurza, poudarja, da je za vsako zbirko bistveno prav to, da predpostavlja določeno montažo oziroma kombinacijo predhodno selekcioniranih elementov v skladu z izbranimi kriteriji klasifikacije. Ti kriteriji se lahko spreminjajo, nikakor pa ne morejo povsem izginiti, ne dabi bila s tem izničena tudi zbirka kot zbirka. Kriteriji klasifikacije vnašajo neki serialni mehanizem, v katerem najde vsak element določen odnoss celoto, ki ga vsebuje in opredeljuje. To velja tudi za zbirke slik, kjer je tak element posamezna slika, celota pa galerija, kabinet, ali muzej. Za katalog, razumljen kot diskurz, ker so v njem razvrščeni predmeti, označeniz besedami: slike , gravure , kipi itd., pa je (v nasprotju z inventarjem, za katerega je značilna diahronična urejenost predmetov) bistveno, da v njem ti predmeti niso urejeni kronološko, temveč po načelu sinhronije. Tudiče so v njem predmeti označeni s številkami, črkami ali s kakšnimi drugačnimi znaki, ti znaki vedno kažejo na razvrstitev predmetov v prostoru, in ne v času. // Celem niniejszego artyku u jest pokazanie, i koncept dyskursu mo e być kluczem do rozwi zania problemów, jak w procesie edukacyjnym (z którym mamy doczynienia b dÝ w muzeach sztuki i galeriach, bdÝ na zajêciach z wychowania plastycznego w szko ach), wyja nić uczniom, czym s istotne cechy charakterystyczne zbiorów i katalogów dzie sztuki. Stoichita, który rozumie zbiór jako specyficzny rodzaj dyskursu, podkre la,i dla ka dego zbioru charakterystyczne jest w a nie to, e zak ada on okre lony, jednoznaczny monta, wzglêdnie kombinacjê wcze niej wyselekcjonowanychelementów, w zgodzie z wybranymi kryteriami klasyfikacji. Te kryteria mog ulec zmianie, jednak niemog do koñca zostać pominiête, gdy w ten sposób zbiór jako zbiór uleg by zniszczeniu. Kryteria klasyfikacji wnosz pewien mechanizm seryjny, w którym ka dy element jest powi zany z ca o ci , która go zawiera i okre la. Ma to znaczenie dla zbiorów obrazów, gdzie elementem jest zarówno poszczególne dzie o, ca o ć, a za tym galeria, gabinet, lub muzeum. Dla katalogu rozumianego jako dyskurs, gdy s w nim usytuowane przedmioty, oznaczone s owami obrazy , sztychy , rzeÝby itd., (w przeciwieñstwie do inwentarza, dla którego jest znacz ce diachroniczne uporz dkowanie przedmiotów) charakterystyczne to, i w nim te przedmioty nies uszeregowane chronologicznie, ale na zasadzie synchronii. Tak e, je eli przedmioty w nim zawarte s oznaczone numerami, literami lub te innymi znakami, te znaki zawsze wskazuj rozmieszczenie przedmiotów w przestrzeni, a nie w czasie.
OPOMBEPrispevek s simpozija na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani, dec. 2005 // Bibliografija: str. 174
PREDMETNE OZNAKE// vzgoja in izobraževanje // muzejska pedagogika // muzejske zbirke // muzeji // galerije

izvedba, lastnina in pravice: NUK 2010