| VRSTA GRADIVA | monografska publikacija, tekstovno gradivo, tiskano, 2.08 - doktorska disertacija |
| DRŽAVA IZIDA | Slovenija |
| LETO IZIDA | 1997 |
| JEZIK BESEDILA/IZVIRNIKA | slovenski |
| PISAVA | latinica |
| VRSTA VSEBINE | doktorska disertacija |
| DELO IMA | ilustracije |
| AVTOR | Angelova, Elizabeta - avtor |
| ODGOVORNOST | Gogala, Nada - mentor // Bohanec, Borut - mentor |
| NASLOV | Študij ginogeneze in vloge mikoriznih gliv na rast in razvoj čebule (Allium cepa L.) z biotehnološkimi metodami : doktorska disertacija = Study of gynogenesis and the role of mycorrhizal fungi on growth and development of onion (Allium cepa L.) using biotechnological methods : dissertation thesis |
| IMPRESUM | Ljubljana : [E. Angelova], 1997 |
| FIZIČNI OPIS | . - XII, 103 f. : ilustr., grafični prikazi ; 30 cm |
| OPOMBE | Bibliografija: f. 98-103 // Kazala // Povzetek; Summary // Univ. Ljubljana, Biotehniška fak., Oddelek za agronomijo // Mentor: Nada Gogala; somentor: Borut Bohanec // V delu je bila proučevana primernost petih postopkov inokulacije različnih delov ženskega gametofita,s ciljem poenostavitve postopka ginogeneze in vpliv ter možnost uporabe kolhicina in orizalina pri zgodnji diploidizaciji genoma. Ugotovili smo, daje enostopenjska metoda inokulacije cvetov najmanj zahtevna ter dovolj učinkovita. Pri tej metodi smo dobili relativno velik odstotek homozigotnihregenerantov, in sicer skupno (4,52%) pri cv. belokranjka in pri cv. XPH 3371. Kombinacija rastlinskih hormonov 2,4-D in BA v indukcijskem gojišču se je izkazala kot najprimernejša. Kolhicin je imel zelo negativen vpliv naindukcijo homozigotnih regenerantov. Obe antimitotski sredstvi, uporabljeniv tej zgodnji fazi razvoja ginogenetskih regenerantov pretežno nista uspošno podvojili genoma. V sklopu raziskav vpliva interakcija arbuskularnemikorize ter njene odzivnosti na aplikacijo rastnega regulatorja jasmonske kisline smo proučevali dinamiko rasti in razvoja, dinamiko mikorizacije terspremembe polipeptidov v listih čebule. Arbuskularno mikorizne glive so pozitivno vplivale na dolžino koreninskega sistema in na svežo maso korenin. S spremljanjem dinamike mikorizacije čebule z AM glivami smo dokazali vpliv jasmomske kisline na tvorbo posameznih struktur (hife, hife s arbuskuli in hife s arbuskuli in vezikli) simbiotske asociacije. S primerjavo elektroforetskih črt med vzorci proteinov ekstrahiranih iz mikoriznih rastlin in mikoriznih rastlin tretiranih z jasmonsko kislino smougotovili določene spremembe, povečala se je vsebnost polipeptidov z molekulsko maso 48 in 68 kDa. |
| PREDMETNE OZNAKE | čebula // žlahtnjenje rastlin // tkivne kulture // haploidi // indukcija // ginogeneza // rastlinska genetika // mikoriza // mikorizne glive // jasmonska kislina // disertacije |
| UDK | 635.25:631.526(043.3), 635.25:581.557.24:577.175.1(043.3), 577.175.1:581.557.24:635.25(043.3) |
| UDK ZA STATISTIKO | 63 |