| KRATKA VSEBINA | Knjižnice so že po naravi svojih dejavnosti insvojega poslanstva ter zaradi dejstva, da so zavezane izpolnjevanju javnegainteresa, pomemben del javnega življenja. To vlogo so zelo uspešno odigralev preteklosti, toda dilema, ki se kaže v sodobnem času, je, v kolikšni merizmorejo prispevati k pozornosti sodobne javnosti. Ali iz obratnega zornega kota: kakšno vlogo pripisujejo sodobne teorije javnosti knjižnicam in na kakšen način modelirajo njihov prispevek k delovanju javnosti. Pričujoče besedilo v tem smislu postavlja razmeroma širok teoretski okvir za premislek o tem, kaj je javnost, kaj je javno in v kakšnem pomenu so knjižnice del svojih lastnih javnosti. Eden osnovnih namenov besedila je pokazati, da odgovora na praktične dileme ni mogoče podati, če ne izhajamo iz teoretskih izhodišč in spoznanj o javnosti. Ta izhodišča je mogoče strniti v vprašanje o tem, kakšno vlogo ima knjižnica pri vzpostavljanju indelovanju javnosti? Čeprav se morda danes zdi, da predvsem knjižnice iščejosvoje javnosti, je mnogo bolj pomembno opozoriti na dejstvo, da so sodobne javnosti še celo bolj odvisne od knjižnic kot dinamičnih informacijskih središč. Med obema obstaja odnos popolne vzajemnosti. Podobno kot knjižnicepotrebujejo javnost, ki bi bila čim bolj dejavna, raziskujoča in zgovorna, tudi javnost potrebuje čim bolj urejeno, dostopno, organizirano in poučno knjižnico. |