| KRATKA VSEBINA | S tem prispevkom želim osvetliti dolgo obdobje, lahko bi rekli, klasičnega bibliotekarstva in klasične obdelave knjižnega gradiva, preden sta v naše knjižnice vdrla računalniška tehnologija in nov način izdelave katalogov. V tem klasičnem načinu obdelave knjižnega gradiva so nastajali avtorski katalogi (enega ali več avtorjev), v računalniškem načinu obdelave pa nastajajo poliavtorski katalogi. Pri prvem, avtorskem katalogu, lahko govorimo o konsistentni UDK shemi, prepoznamo lahko avtorsko maniro pri klasificiranju in urejanju kataloga. Tak katalog je govoril tudi o svojem avtorju: koliko je bil izobražen iz specialnega področja in koliko iz drugih znanstvenih področij,koliko je obvladal splošno znanstveno sistematiko, koliko je obvladal duh in sistematiko UDK sistema, da se ni prepustil formalnemu klasificiranju. Katalog govori tudi o tem, koliko je bil njegov avtor demokratičen in koliko je enakovredno klasificiral njemu tuje ali antipatične osebe, kraje,dogodke, pojave, ideologije in podobno. Mislim, da je bilo to potrebno opisati in dokumentirati, ker čas počasi, toda vztrajno vse uničuje in ker gre v pozabo vse, kar ni zapisano in dokumentirano. |