| KRATKA VSEBINA | Eden od končnih ciljev gimnazijskega izobraževanja je tudi samostojno pisno delo dijakov, zato se jim postopoma skozi štiri leta šolanja omogoči usvajanje tistih vsebin, ki so potrebne zasamostojno raziskovalno delo. Pri uvajanju dijakov v raziskovalno delo ima šolski knjižničar pomembno vlogo. S programom knjižničnih informacijskih znanj se šolska knjižnica že od 1. letnika dalje vključi v različne faze raziskovalnega procesa, dijakom in mentorjem lahko pomaga pri izboru teme raziskovanja, pri iskanju, izboru, uporabi in ocenjevanju informacijskih virov, pri dokumentaciji pisanja, ki vključuje citiranje in bibliografijo, ter pri predstavljanju. Knjižničar kot strokovnjak za pridobivanje in organizacijo nastopi skupaj z učitelji, ki so strokovnjaki za posamezna predmetna področja, kot somentor raziskovalnega dela. Zaradi posebnih informacijskih potreb se povezuje z drugimi knjižnicami, zagotavlja medknjižnično izposojo, v šolski knjižnici organizira lokalno zbirko maturitetnih in raziskovalnih nalog, da postanejo javno dostopne. V prispevku so na primeru II. gimnazije Maribor prikazane različne oblike raziskovalnega dela dijakov, ki predstavljajo redne in obvezne oblike dela v procesu izobraževanja, lahko pa so tudi prostovoljne in izbirne, ter vloga šolske knjižnice in knjižničarja kot povezovalnega elementa pri tem delu. Podana so tudi mnenja učiteljev o raziskovalnem delu v šoli in o vlogi šolske knjižnice in knjižničarja pri tem delu. |