| KRATKA VSEBINA | Z namenom ugotavljanja podobnosti in razlik v vsebinskem opisu mladinskega leposlovja smo septembra 2008 pregledali opiseza pet svetovno znanih del v petih katalogih: Knjižnice Otona Zupančiča Ljubljana, Mestne knjižnice v avstrijskem Gradcu (Stadtbibliothek Graz) terskupne kataloge knjižnic v Goriški pokrajini v Italiji (Sistema bibliotecario della Provincia do Gorizia) in v Karlovški županiji na Hrvaškem (Skupni katalog knjižnica Karlovačke županije). Z angleškega področja smo dodali British Library. Ugotovili smo, da se vsebinski opisi za različne izdaje istega dela razlikujejo tako v posameznih knjižnicah kotmed njimi. Najbolj stalen podatek je klasifikacijska oznaka. Manj pogoste so predmetne oznake in anotacije. S klasifikacijskimi in predmetnimi oznakami se vsebina redko opisuje. Navadno se s temi oznakami označujejo jezikovna oz. narodna pripadnost avtorja, literarna zvrst in občinstvo, ki mu je delo namenjeno. Več vsebine oz. zgodbe opisujejo anotacije. Toda tudite lahko prinašajo tudi druge informacije, npr. o doživetjih ob branju, o avtorju ali o zgodovini nastanka dela. Večja enotnost tako znotraj katalogov kot med njimi bi bila s stališča stroškov dela dobrodošla. Žal paenakega vsebinskega opisa nekega leposlovnega dela ni mogoče ponuditi v vseh knjižnicah. Morda je rešitev v različnih ravneh opisa, tako da si eno vrsto opisa delijo mladinske knjižnice, drugo pa strokovne zbirke. // Differences in subject description of juvenile fiction was investigated on five examples of international classics in five library catalogues: Oton Župančič Public Library (Knjižnica Otona Župančiča) in Ljubljana, Slovenia,Stadtbibliothek public library in Graz, Austria, integrated catalogues of libraries in the Gorizia region in Italy (Sistema bibliotecario della Provincia di Gorizia) and the Karlovac region in Croatia (Skupni katalog knjižnica Karlovačke županije) in September 2008. As Slovenian youth rarelyspeaks languages of neighbouring countries, British Library catalogue was added. Results show that catalogue records are inconsistent within an individual library as well as in comparision with other libraries in the sample. Librarians do not make consistent subject descriptions. Class number, which is present in all catalogues except in the Austrian one, usually represents: the author's country, language and/or nationality, the literary genre, and the target audience. Subject headings in the sample bring information on the subject (aboutness), author's country, language and/or nationality, the literary genre, and target audience. Summaries tellmore on the story. But they can also bring information on emotional experience of the reader, information on the author or history of the literary work. It would be economically beneficial if subject description could be more consistent. But uniform subject description is not possible because of diverse library collections and users. The solution might be in the use of multiple levels of subject description regarding to the type of the libraries. |